Bela krajina, slikovita dežela belih brez in steljnikov, leži na jugovzhodnem obrobju Slovenije, vpeta med Gorjance, Kočevski rog in Kolpo je prav zaradi odmaknjene lege ohranila poseben čar, ki ji ga dajejo pristnost, preprostost in gostoljubje ljudi, pestra kulturna dediščina, edinstvena ljudska izročila in čudovita neokrnjena narava.
Očarljiva belokranjska pokrajina vas prav gotovo ne bo pustila ravnodušnih. Njeno lepoto, kulturno bogastvo in naravne znamenitosti lahko odkrivate na številnih označenih in urejenih pohodniških in kolesarskih poteh, poleti vas bo v svoje prijetno hladno zavetje zvabila reka Kolpa, uživate lahko ob ribolovu in lovu v prekrasni naravi in izbirate med mnogimi športnimi dejavnostmi.
Gostišče Župančičev hram v Dragatušu, ki leži ob vstopu v Krajinski park Lahinja, je odlična začetna točka, od koder se boste lahko odpravili na potep po Beli krajini. Poskrbeli bomo za vaše udobje, vam z veseljem svetovali pri izbiri iz bogate turistične ponudbe in omogočili vse potrebno, da bo vaš oddih kar se da prijeten.
Če vas pot zanese v Belo krajino, vas bodo povsod pričakali prijazni in gostoljubni ljudje in nihče ne bo šel lačen in žejen od nas. Če se boste oglasili v gostišču Župančičev hram in se okrepčali, ste seveda vabljeni, da si ogledate še nekaj znamenitosti v naši okolici.
Krajinski park Kolpa
Krajinski park Kolpa se razprostira ob mejni reki Kolpi, in sicer na območju med Starim trgom in Dragoši, v celoti znotraj občine Črnomelj.
Glavna znamenitost Krajinskega parka Kolpa je prav gotovo reka Kolpa s svojo dolino, ki skozi območje parka večkrat spremeni svoj značaj. Teče po južnem robu Bele krajine.
Voda v njej je čista in bogata z vodnimi živalmi, njena struga je naravna in polna brzic, prodišč in okljukov. Ob njej je kulturna krajina steljnikov in skrbno obdelanih vrtač in njiv v terasah, ki napovedujejo kraški svet.
Na začetku območja med Učakovci in Vinico se dolina odpre proti osrednjemu belokranjskemu ravniku in se spet zoži pri Podklancu. Tod Kolpa teče v bolj ali manj ozki dolini pod Ziljami in Preloko vse do Žuničev, kjer se dolina do Miličev še izraziteje zoži in tvori kanjon z visokimi, previsnimi skalnimi stenami izmenično na obeh bregovih. Tu reka naredi največji zasuk v svojem toku in potem naprej teče proti severu in severozahodu. Pri Fučkovcih se počasi začenja nižinski tok po ravninskem svetu aluvialnih nanosov, kjer se dolina najbolj razširi.
Turistični predstavitveni film občine Metlika: